Za mano je popolnoma neustvarjalen teden. Občutek, da sem teden dni preživela v temni jami, ni najboljši. Čeprav tudi taki dnevi pridejo z namenom, da se ustavim in globoko vdihnem s trebušno prepono v trebuh in se povežem s svojo zavestjo. Takrat ponovno najdem svojo pot.
No, ta teden mi to ravno ne uspeva najbolje, morda zato, ker je moja mala psička zbolela. Navihana cotončica mi žal ni znala povedati z besedami, da se ne počuti povsem dobro, jaz pa sem njene drobne signale spregledala in tako sva pristali na antibiotikih. Vnetje paraanalnih žlez je lahko nevarno. Sedaj razmišljam o podporni terapiji; refleksologiji, fitoterapiji ter energetski pomoči. Vse to kar že delam z ljudmi bi poskusila še na psički. Delo je precej težje, še posebej, ker je psička nemirna. Spominja me na hiperaktivnega otroka. Vsekakor bo izziv prenesti znanje refleksologije na pasje tačke in glavo.
Gigi je bila v leglu najmanjša. Ko sem jo dobila, sva imeli velike težave s prehranjevanjem. Vzrediteljica je močna zagovornica briketirane hrane, jaz pa sem popolnoma za naravno, surovo prehranjevanje (več o tovrstnem načinu lahko najdete na http://kuzki.povejnaprej.net/zakaj_naravna_prehrana.html). Oba starša sta hranjena samo z briketirano hrano, torej osnovno izhodišče ni najboljše. Takrat nisem pomislila, da bova imeli toliko težav z uvajanjem naravne hrane in bodo njena prebavila tako vzdražena ob spremembi. Prve mesece tako nisva uspeli osvojiti novega načina, ko pa je dopolnila osem mesecov, sem vztrajala. Prvi mesec je imela driske, vendar jih je imela tudi po briketih, zato sem nadaljevala. Veliko stvari se je izboljšalo, vendar še vedno nisva 100% na konju.
Poleti, ko sva preživeli dva tedna v taboru za duhovno rast na Pašmanu (http://www.harmony.hr), je terapevt Srečko naredil tri terapije reikija. Njena prebava je bila vidno boljša. Živali so neverjetno dojemljive za energetske vibracije. Njihova intuicija je močnejša. S svojo odzivnostjo povedo zelo veliko, vendar je problem v nas ljudeh, ker njihove govorice ne zaznavamo. Preveč smo usmerjeni v slušno govorni del, precej manj pa v govorico telesa. Človek, ki ga prvič vidimo, nam lahko veliko pove s svojo telesno držo, mimiko obraza in rok. Pravzaprav lahko s prebranim določimo karakter in način življenja človeka, brez medsebojne verbalne komunikacije.
Če prenesem na izkušnjo tega tedna, veliko več rahločutnosti in opazovanja telesnih znakov je potrebno, da razumemo pasjo komunikacijo z nami. Neprestano se pogovarjajo, seveda v svojem jeziku in umetnost jih je razumeti.
 |
| ne maram bliskavice, bom kar mižala |
